»A umetnikova dela je po Komeljevih besedah vendar mogoče dojeti tudi kot 'prispodobo človeškega zaupanja v prihodnost, v kateri ob brezčasnih piramidah, mitičnih nestvorih in med neznanimi obredji s svojim vstajenjskim oznanilom še najbolj dominira starodavni, a neuničljivi Kristus, ki ga ponekod pridržuje kozmični faraonski Bog'.«